Mislim, da je prav, da volivci in volivke vedo za koga volijo. Zato vas vabim, da me za začetek spoznate ob branju kratkega življenjepisa.
Rojen sem 13.1.1970 v Kopru, v obrtniški družini, oče Ivan je bil v tistih časih avtomehanik, Mati Olga pa gostinka. S sestro Suzano sva odraščala v ulici II. prekomorske brigade v Semedeli in še danes z vsemi takratnimi sosedi ohranjava pristne stike, tako da se redno dobivamo ob različnih priložnostih ali pa tudi kar tako, brez razloga.
Vseh osem razredov osnovne šole sem obiskoval Osnovno šolo Dušana Bordona in vsa ta leta so se mi ohranila v zelo lepem spominu. Pravzaprav so bili to sanjski časi. Cele dneve smo preživljali v šoli, po pouku pa na šolskem igrišču v upanju, da bodo starejše generacije potrebovale kakšnega mulca za popolnit svojo nogometno ekipo. Kljub ljubezni do nogometa, pa sem za svoj prvi šport izbral vaterpolo, kar mi je omogočilo brezplačen vstop na plažo v Žusterni. Dva treninga na dan sta bila cena tega »privilegija,« kar pa ni bilo nič v primerjavi s prostim pohajkovanjem po plaži, ki je bila vsako poletje center dogajanja.
Svojo prihodnost sem videl v očetovi avtomehanični delavnici, zato sem šolanje nadaljeval na srednji tehnični šoli, ter jo kljub burnim najstniškim letom uspešno zaključil. Po končani srednji šoli sem delil usodo vseh predstavnikov svoje generacije takratne SFRJ, bil sem vpoklican na služenje vojaškega roka, ki sem ga odslužil kot mornar na patruljnem čolnu v Šibeniku, s katerim sem preplul jadransko morje po dolgem in počez.
Sledila so študentska leta na strojni fakulteti, vendar zaradi športnih ambicij v vaterpolu ter vse večjih obveznosti v očetovi delavnici, je zaključna diploma ostala »na čakanju«. Definitivno pa se je moja akademska kariera zaključila, ko mi moje takratno dekle Alice sporočila, da pričakujeva otroka.
Kljub vsakodnevnemu delu v delavnici in skrbi za družino in otroka smo koprski vaterpolisti kar trikrat zapored postali državni prvaki, družinsko podjetje se je uspešno razvijalo, družina pa je kmalu postala petčlanska. Luka, Tina In Leon so sedaj že odrasle, polnoletne osebe in izredno sem ponosen na to v kakšne osebnosti so odrasli.
V vaterpolo sem se vrnil leta 2008 in tudi kot klubski funkcionar pripomogel k temu, da se je naslov državnih prvakov vrnil tja, kamor sodi – v Koper, le s to razliko, da smo tokrat kar štirikrat zapored postali državni prvaki.
Zadnjih petnajst let sem član LK Ankaran Istra, ki je del mednarodne dobrodelne organizacije Lions Clubs International, tako, da z različnimi akcijami zbiramo sredstva ter pomagamo ranljivim skupinam.
Moje politično udejstvovanje se je začelo leta 2006, ko sem bil kot član liste KJN izvoljen v občinski svet Mestne občine Koper, trenutno pa kot samostojni član občinskega sveta zaključujem že svoj četrti mandat. Od leta 2014 do 2018 sem opravljal funkcijo podžupana MOK in ravno te dragocene izkušnje me ženejo, da na letošnjih lokalnih volitvah kot član in predsednik novoustanovljene stranke ZaUpanje kandidiram za župana MOK.
